Letos je OpenAI to obljubo v celoti obrnil. Najprej testno, zdaj pa že kot polnokrven oglaševalski produkt, ki v manj kot letu dni beleži milijardo dolarjev letnega prihodka in se širi po vsem svetu.

Za podjetja, ki že leta vlagajo v Google in Meta oglase, se zdaj odpira nov kanal, in sicer neposredno znotraj pogovora z umetno inteligenco.

Vprašanje ni več, ali se bo to zgodilo, temveč kdaj je pravi trenutek, da tudi vi to preizkusite.

Od tihega testiranja do milijarde dolarjev v manj kot letu dni

OpenAI je oglase v ChatGPT prvič začel testirati 9. februarja 2026, in sicer samo za prijavljene odrasle uporabnike na brezplačnem in ChatGPT Go paketu v ZDA.

Maja istega leta je sledil naslednji korak, samopostrežni ChatGPT Ads Manager, ki je odpravil prvotno zahtevo po vsaj 200.000 dolarjih porabe in oglaševanje odprl tudi manjšim podjetjem.

Prava prelomnica za slovenska podjetja je prišla konec avgusta. 24. avgusta 2026 se je OpenAI razširil na 31 evropskih trgov, torej na vseh 27 članic EU, poleg tega pa še na Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico, kar pomeni, da so se oglasi v ChatGPT takrat prvič začeli prikazovati tudi uporabnikom v Sloveniji.

Teden dni kasneje, 31. avgusta, je OpenAI za ista tržišča odprl še samopostrežni Ads Manager, tako da lahko od takrat tudi podjetje, registrirano v Sloveniji, samo odpre in preveri svoj oglaševalski račun, brez posrednika ali agencijskega partnerja.

Kako oglas v ChatGPT sploh izgleda

Oglas se prikaže pod odgovorom, na katerega se navezuje, jasno označen kot sponzoriran in vizualno ločen od dejanskega odgovora ChatGPT.

Sam odgovor modela na sponzorstvo ni vezan, oglaševalci torej ne morejo plačati za to, da bi model karkoli priporočil ali prilagodil svoj odgovor.

Sistem oglas izbere glede na kontekst trenutnega pogovora, torej o čem uporabnik trenutno sprašuje, in če ima uporabnik vklopljeno personalizacijo, tudi na podlagi preteklih pogovorov in prejšnjih interakcij z oglasi.

Kdor išče recepte za večerjo, lahko denimo vidi oglas za dostavo živil ali paket sestavin. Oglaševalci pri tem nikoli ne vidijo dejanskih pogovorov ali osebnih podatkov uporabnika, dobijo le agregirane podatke o uspešnosti, kot so prikazi in kliki.

Kdo lahko oglašuje in kako se cena oblikuje

Do oglaševanja lahko podjetje dostopa prek partnerskih agencij ali prek samopostrežnega Ads Managerja, kjer ni več minimalnega zneska porabe, ki je veljal v prvotni pilotni fazi.

Cena se oblikuje prek dražbe druge cene, uteženo glede na relevantnost, kar pomeni, da kakovost oglasa vpliva na uvrstitev enako kot sama ponudba, zato lahko bolj relevanten oglas zmaga tudi z nižjo ponudbo.

Po podatkih iz panoge se cena na klik trenutno giblje nekje med 3 in 5 evri, CPM pa med 25 in 60 evri, kar je primerljivo z dražjimi segmenti Google Ads, a s precej drugačno dinamiko, saj gre za popolnoma nov, še vedno razmeroma neizkoriščen prostor.

Pomembno je tudi, da se oglasi ne prikazujejo naročnikom plačljivih paketov, torej Plus, Pro, Business, Enterprise in Edu, ne prikazujejo se mladoletnim uporabnikom, in se izogibajo občutljivim temam, kot so zdravje, politika ali duševno zdravje.

Kaj to pomeni, če že oglašujete na Googlu ali Meti

Če ste doslej ves proračun usmerjali v Google Ads in Meta oglase, to ne pomeni, da morate zdaj vse na novo postaviti.

Bolj smiselno je razmišljati o ChatGPT Ads kot o dodatnem kanalu, ki dopolnjuje obstoječo strategijo, še posebej, ker gre za uporabnike v fazi raziskovanja in primerjanja, kar je natanko tisti trenutek nakupne poti, ko je oglaševanje najbolj učinkovito.

Podjetja, ki so že vlagala v GEO optimizacijo, imajo pri tem prednost, saj že razumejo, kako AI orodja razmišljajo in kaj iščejo v vsebini. Podobno logiko je smiselno prenesti tudi na oglasno kreativo, torej jasnost, konkretne podatke in neposreden odgovor na to, kar uporabnik dejansko potrebuje.

Je torej pravi trenutek za preizkus

Odgovor ni enoznačen. Platforma je še mlada, pravila in formati se spreminjajo skoraj iz meseca v mesec, merjenje uspešnosti pa še ni tako izpopolnjeno, kot ga poznamo pri Googlu po dvajsetih letih razvoja. Po drugi strani pa zgodnji vstop na nov oglaševalski kanal skoraj vedno pomeni nižjo konkurenco in ugodnejše cene, preden se prostor zapolni.

Za podjetja, ki imajo proračun za testiranje in že dobro poznajo svojo ciljno skupino, je smiselno začeti z manjšim, nadzorovanim testom, spremljati rezultate in graditi na tem, kar deluje.

Za tiste, ki šele postavljajo temelje oglaševanja, pa je verjetno bolje najprej utrditi Google oglaševanje, ki ostaja najbolj preverjen in merljiv kanal, ChatGPT Ads pa dodati, ko bo platforma malo dozorela.

Če razmišljate o tem, kako bi ChatGPT Ads umestili v svojo obstoječo strategijo, ali pa želite najprej preveriti, kje stojite z Google oglaševanjem, oddajte povpraševanje in poglejmo skupaj, kaj bi za vaše podjetje dejansko prineslo največ.

The post ChatGPT Ads so zdaj na voljo tudi v Sloveniji appeared first on Marketinška agencija.

Dovolj je nekaj klikov, nekaj osnovnih podatkov o podjetju, in algoritem sam sestavi ciljanje, ključne besede, oglasno besedilo, včasih tudi slike.

Videti je enostavno, hitro in mamljivo, še posebej za podjetja, ki nimajo časa ali znanja za ročno nastavljanje.

Težava je, da tak sistem odlično posnema videz dobre kampanje, ne razume pa vedno konteksta, v katerem posluje vaše podjetje.

Pri Adeu smo pred kratkim pregledovali račun, ki ga je v celoti postavila umetna inteligenca, brez vmesnega človeškega pregleda. Rezultat je bila serija napak, ki se med seboj lepo dopolnjujejo v to, kako slabo lahko avtomatizacija deluje, če ji prepustite popolno svobodo.

V nadaljevanju predstavljamo tri najbolj nazorne napake iz te analize, poleg tega pa še nekaj razmislekov o tem, zakaj se to dogaja in kaj lahko naredite, da se vam ne zgodi enako.

Ko AI kampanjo postavi sam, se najprej zanese nase

Kampanja, kot je najnovejši AI Max za iskalno omrežje, je zasnovana tako, da deluje z minimalnim vnosom podatkov.

Google sam odloči, komu bo prikazal oglas, katero besedilo bo uporabil in na katero stran bo uporabnika poslal. V teoriji zveni to odlično, saj naj bi algoritem znal prepoznati vzorce, ki jih človek spregleda.

V praksi pa to pomeni, da mora nekdo sistemu najprej dati jasne okvire. Katere države dejansko targetirate, v katerih jezikih dejansko komunicirate, katera občinstva so za vas relevantna.

Če teh okvirov ni, algoritem ne ugiba previdno, temveč gre preprosto najbolj široko, kar se da, in se uči na vaš račun, dobesedno na vaš oglaševalski proračun.

Trije najbolj nazorni primeri iz prakse

Pri pregledu enega izmed računov, kjer je bila kampanja v celoti prepuščena umetni inteligenci, smo naleteli na več resnih pomanjkljivosti.

Tri izmed njih najbolje pokažejo, zakaj nadzor človeka pri Google Ads ni več nekaj, kar bi lahko preskočili.

1. Oglas je bil dobesedno pol v nemščini, pol v angleščini. Ker je bilo besedilo oglasov naloženo v obeh jezikih znotraj iste oglasne skupine, brez jasne ločitve po ciljnih trgih, je Google Ads sam sestavljal kombinacije naslovov in opisov. Posledica je bila oglas, kjer je bil en del besedila v nemščini, drugi del pa v angleščini, in to se je dogajalo tudi uporabnikom, ki niso govorili niti enega od teh dveh jezikov. Enako se je zgodilo pri razširitvah oglasa, kjer je na primer uporabnik z Madžarske lahko videl povezavo, katere del je bil v nemščini, del pa v angleščini, kar deluje vse prej kot profesionalno.
   
   
2. Ključne besede in jeziki kampanje niso bili usklajeni s tem, koga se dejansko targetira. Search themes so bili pomešani med slovenščino, nemščino in angleščino, medtem ko za nekatere dejansko targetirane trge, na primer Češko, Slovaško in Madžarsko, ni bilo dodane niti ene ustrezne besede. Ob tem so bili med jeziki kampanje dodani tudi slovenščina in poljščina, čeprav niti Slovenija niti Poljska nista bili izbrani kot ciljni državi, kar pomeni, da je kampanja po nepotrebnem lovila tudi uporabnike, ki s ponudbo niso imeli nobene zveze.
   
   
3. Google je sam pisal oglase in sam ustvarjal slike, ne da bi to kdorkoli nadzoroval. V nastavitvah je bila privzeto vklopljena asset optimizacija skupaj z uporabo Google-owned rich medijev, kar pomeni, da je sistem sam odločal, na katero stran bo poslal uporabnika, sam sestavljal dodatne različice oglasnega besedila, v enem primeru celo v slovenščini, čeprav Slovenija sploh ni bila ciljni trg, in sam z umetno inteligenco generiral slike za oglase. Te slike so bile na trenutke precej nenaravne, besedilo pa ni vedno zvenelo slovnično pravilno ali smiselno.

Posledica vsega naštetega ni bila zgolj estetska. Nizka relevantnost oglasov in slaba izkušnja na ciljni strani sta neposredno vplivali na quality score, ta pa na višji CPC in posledično dražji, manj kakovosten promet. Denar se je torej trošil, rezultati pa so zaostajali za tem, kar bi lahko dosegla enaka kampanja z jasno strukturo.

Zakaj se sistem tako obnaša

Algoritmi za avtomatizirano oglaševanje niso zlonamerni, so pa dobesedni. Če jim ne poveste, da Slovenija ni vaš trg, bodo z veseljem prikazovali oglase tudi tja, kjer imajo uporabniki slovenščino nastavljeno kot jezik brskalnika.

Če jim ne date dovolj signalov o tem, kdo je vaša idealna stranka, bodo šli preširoko, dokler se sami ne naučijo, kaj sploh iščejo, kar traja in stane.

Podobno velja za lokacije. Če niso pravilno nastavljene na “osebe na tej lokaciji” namesto na “osebe, ki jih ta lokacija zanima”, lahko oglas vidi tudi nekdo, ki o vaši državi samo bere ali jo obiskuje kot turist, ne pa dejanska stranka, ki bi pri vas kupila.

Enako se pogosto zatakne pri konverzijah, kjer podjetja pustijo vse cilje označene kot primarne, namesto da bi algoritmu jasno povedali, kaj je zares pomembno, s čimer se optimizacija samo upočasni in podraži.

Pri agenciji Adeo se s takšnimi primeri srečujemo vse pogosteje, saj vse več podjetij poskuša zagon kampanje pospešiti z orodji, katerih nastavitev v resnici ne nadzoruje nihče v podjetju.

AI je orodje za pospeševanje dela, ne nadomestilo za strategijo

Podobne zaključke v zadnjem času deli vse več strokovnjakov za digitalno oglaševanje.

Določeni viri poudarjajo, da šibki podatki o cilju kampanje ali razmetana struktura pripeljejo do tega, da avtomatizacija take težave le še poveča, namesto da bi jih rešila, saj algoritem najbolje deluje šele takrat, ko so ciljanje, sledenje konverzijam in struktura kampanje že urejeni.

Podobno tudi uveljavljeni viri s področja PPC oglaševanja opozarjajo, da lahko umetna inteligenca sicer prevzame velik del taktičnega dela, medtem ko mora jasna strategija in nadzor človeka, torej razumevanje trga, jezika in ciljne skupine, ostati v njegovih rokah, če naj orodja umetne inteligence pripeljejo do smiselnih rezultatov.

To se popolnoma ujema s tem, kar smo videli tudi pri omenjenem računu, kjer je manjkal prav ta del, torej nekdo, ki bi sistemu postavil jasne meje, preden je začel delovati.

Kaj to pomeni za vas

Če razmišljate o tem, da bi Google Ads kampanjo zagnali z minimalnim vnosom in prepustili preostalo delo avtomatizaciji, to ni nujno slaba odločitev.

Postane pa tvegana takrat, ko nihče ne preveri, kaj je algoritem dejansko naredil, preden se kampanja zažene v živo in začne trošiti proračun.

Vsako kampanjo, tudi tiste, ki v veliki meri temeljijo na avtomatizaciji, je zato pred zagonom smiselno ročno pregledati.

Preveriti je treba lokacije, jezike, usklajenost ključnih besed s trgi, ki jih dejansko targetirate, ter nastavitve, kjer Google privzeto prevzema preveč nadzora nad kreativo.

Tako obdržite prednosti avtomatizacije, hitrost, obseg podatkov, ki jih človek sam ne bi zmogel obdelati, ne da bi pri tem izgubili nadzor nad tem, kako se vaše podjetje predstavlja navzven.

Če vas zanima, na kakšne načine lahko pri tem pomagamo, si lahko pogledate celoten nabor naših digitalnih marketinških storitev.

Za konkretne korake, prilagojene vašemu podjetju, pa oddajte povpraševanje in se dobimo na kratkem uvodnem pogovoru.

Če vas zanima tudi, katere druge napake se pri Google oglaševanju najpogosteje pojavljajo, si lahko pogledate še naš prejšnji članek o petih pogostih napakah pri Google oglaševanju.

The post Ne pustite, da Google Ads kampanjo v celoti vodi umetna inteligenca appeared first on Marketinška agencija.